KAJ BI DANES BRALI? VAM ZMANJKUJE IDEJ?

Če se je tudi vam zgodilo, da ne veste, katero knjigo bi danes vzeli v roke, vam predlagam, da si pogledate seznam Naj 10 v slovenskih knjigarnah v aprilu. Morda vas kateri naslov zamika ...

Knjige za odrasle

1. Tone Pavček: Angeli, Mladinska knjiga

2. Jorge Bucay: Ti povem zgodbo, Mladinska knjiga

3. Blaž Zgaga, Matej Šurc: V imenu države III., založba sanje

4. Louise L. Hay: Življenje je tvoje, Iskanja

5. Vesna Milek: Cavazza, Študentska založba

6. Millan Cesar: Vodja krdela, Tehniška založba

7. Valentina In Luka Novak: Preprosto slovensko: Ljubezen skozi želodec, Totaliteta

8. Isaacson Walter: Steve Jobs, Učila International

9. Sandy Gingras: Želvje modrosti, Mladinska knjiga

10. Millan Cesar: Šepetalec psom, Tehniška založba

Knjige za otroke

1. Suzanne Collins: Arena smrti, Koleda

2. Leonie Pratt: Baletke - obleci modele, Učila International

3. Sarah Delmenge: Strogo zaupno: moja knjiga fantovskih reči, Učila International

4. Fiona Watt: Punčke - obleci modele, Učila International

5. Claire Chrystall: Vse o meni - dnevnik za punce, Učila International

6. Violeta Babić: Dnevnik za vsako punco, Rokus Klett

7. R. Dautremer, A. Le Ray: Hiša pravljic, založba Sanje

8. Simon Mugford: Dinozavri - največje zanimivosti..., Učila International

9. Violeta Babić: Stilski vodnik za vsako punco, Rokus Klett

10. Sarah Delmenge: Punce tako gre to pri nas, Učila International 

VIR: http://www.gzs.si

KNJIGE V ŠTEVILKAH

ŠTEVILO IZDANIH KNJIG V LETU 2010:

V letu 2010 je bilo v Sloveniji izdanih 5.621 naslovov knjig in brošur ali za 8,4 % manj kot v letu 2009. 

IZPOSOJA KNJIG V SPLOŠNIH KNJIŽNICAH V LETU 2010:

Vsak prebivalec Slovenije si je v letu 2010 izposodil v splošnih knjižnicah v povprečju 12 enot knjižničnega gradiva. 

NAKUP KNJIG V LETU 2010:

V letu 2009 je član gospodinjstva za nakup knjig porabil povprečno 17 evrov.

VIR: STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE, KJER SI LAHKO STATISTIKO ZA LETO 2010 PODROBNEJE PREBERETE

KOLIKO KNJIG PA V ENEM LETU PREBRETE VI?

23. APRIL - KNJIGA PRAZNUJE

ZA LEPŠI DAN OB DNEVU KNJIGE

 

PRIVOŠČITE SI DOBRO KNJIGO, KI VAS BO POPELJALA V SVET DOMIŠLJIJE ...

23. APRIL - SVETOVNI DAN KNJIGE

23. april  je organizacija Unesco leta 1997 razglasila za SVETOVNI DAN KNJIGE IN AVTORSKIH PRAVIC. Na ta dan sta umrla svetovno znana pisca Miguel de Cervantes in William Shakespeare.

                                                                                          CERVANTES
        

                                                                                          SHAKESPEARE

Svetovni dan knjige izvira iz španske province Katalonije. Na ta dan so pred desetletji tamkajšnji knjižničarji svojim obiskovalcem začeli podarjati rože. Navada se je hitro razširila po celem svetu, ljudje si 23. aprila podarjajo knjigo in cvet. Idejo je iz Katalonije k nam prinesel pesnik Boris A. Novak in jo zaupal takratnemu predsedniku Društva slovenskih pisatejev Evaldu Flisarju.

Po vsem svetu, tudi v Sloveniji, se ob dnevu knjige vrstijo različne prireditve. Slovenija je ena redkih držav, ki svetovni dan knjige v sklopu Slovenskih dnevov knjige praznuje več dni. S praznovanjem tega dneva po celem svetu, skuša UNESCO promovirati branje, objavljanje in zaščito intelektualne lastnine s pomočjo zakonodaje o varovanju avtorske in sorodnih pravic.

NA SVETOVNI DAN KNJIGE PODARITE KNJIGO TUDI VI IN RAZVESELITE SVOJEGA PRIJATELJA, OTROKA, STARŠA ...

SLOVENSKI DNEVI KNJIGE - "KNJIGA JE ŽIVA"

V mesecu aprilu, MESECU KNJIGE, bo letos potekal že 17. literarni festival - Slovenski dnevi knjige, ki letos novi naslov "Knjiga je živa". Ta festival organizira Društvo slovenskih pisateljev (DSP), ki želi promovirati bralno kulturo, sodobne slovenske knjige in domače avtorje. Festival se odvija po več mestnih središčih v vsej Sloveniji. V okviru festivala potekajo literarna branja, knjižne predstavitve, sejem knjig na prostem, literarni in glasbeni dogodki. Prireditev je priljubljena točka srečevanja in razpira prostore razmisleka o položaju knjige in avtorjev knjig ter povezanih temah.

 LETOŠNJI FESTIVAL SLOVENSKI DNEVI KNJIGE BO POTEKAL 

OD 16. DO 20. APRILA 2012.

V tem času se bodo tudi v naši okolici odvijale različne prireditve. ki bodo povezane s knjigo, pisatelji in z branjem.

KNJIŽNICA BREŽICE:

 - teden odprtih vrat - brezplačen vpis novih članov

 - pravljica in ustvarjalnica za otroke od 3 let naprej (sreda)
 - monokomedija Jaz sem Ela, čistilka v knjižnici (četrtek)
 

Več si preberite na njihovi spletni strani (TUKAJ).

VALVASORJEVA KNJIŽNICA KRŠKO:

  - brezplačen vpis novih članov

  - Feri Lainšček (v enoti Senovo) (četrtek)

  - Andrej Rozman Roza - Pesniška pošast (petek)

Več si preberite na njihovi spletni strani (TUKAJ).

MOJA NAJ KNJIGA 2012

Moja najljubša knjiga, priznanje po izboru mladih bralcev, se podeljuje vsako leto od 1998, in sicer v dveh kategorijah: 

• za najljubšo slovensko mladinsko knjigo in 
• najljubšo v slovenščino prevedeno mladinsko knjigo. 

Priznanja sama se podelijo avtorjem in založnikom teh del na slovesnosti ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke. 

Glasujejo lahko vsi otroci, ki knjigo sami preberejo, pri čemer smejo glasovati za katero koli delo, ne glede na letnico njegove izdaje, glavna pozornost pa velja leposlovni knjigi. 

Moja najljubša slovenska knjiga po izboru mladih bralcev za leto 2012 je

BLAZNO RESNO O ŠOLI

Dese Muck z ilustracijami Mateja de Cecca.

Izšla je pri založbi Mladinska knjiga.

Moja najljubša prevedena knjiga po izboru mladih bralcev za leto 2012 je

GROZNI GAŠPER

 Francesce Simon z ilustracijami Tonyja Rossa.

Knjigo je prevedla Polonca Kovač, izšla pa je pri založbi Učila International.

 _____________________________________________________________________

Več o tem priznanju in o nagrajencih iz prejšnjih let si lahko preberete na strani MOJA NAJ KNJIGA.

NASLEDNJE LETO BOMO GLASOVALI TUDI MI!

IZVIRNA SLOVENSKA SLIKANICA 2012

VITOMIL ZUPAN: PRAVLJICA O ČRNEM ŠEJKU Z RDEČO ROŽO

Ilustracije Damijan Stepančič

Založba: Miš (2011)

Ta knjiga je dobitnica nagrade IZVIRNA SLOVENSKA SLIKANICA 2012. To nagrado vsako leto podeljujejo 2. aprila, ko praznujemo mednarodni dan otroških knjig.

Namen in poslanstvo nagrade je:

• spodbujanje nastanka kakovostnih izvirnih slovenskih slikanic,

• spodbujanje kakovostnega branja in oblikovanje bralnih navad,

• med drugim tudi spodbujanje nakupovalnih navad, predvsem nakupovanja kakovostnih slikanic

Več o tem si preberite TUKAJ in na spodnjih povezavah:

- Delo

- Siol

Za nagrado se je potegovalo 65 izvirnih slovenskih slikanic, ki so se bile prijavljene na razpis. Strokovna žirija je v ožji izbor uvrstila 5 slikanic:

1. Saša Eržen: Tista o bolhah, ilustracije Jana Urbas (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011) 
   
   
2. Hudičeva volna: slovenska ljudska pravljica, priredila Anja Štefan, ilustracije Zvonko Čoh (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011)
   
   
   
    
3. Tone Pavček: Juri Muri po Sloveniji: tretji del stare zgodbe, ilustracije Damijan Stepančič (Dob pri Domžalah: Miš, 2011) 
   
   
   
4. Peter Svetina: Čudežni prstan, ilustracije DamijanStepančič (Ljubljana: DSKG, 2011) 
   
   
   
   
5. Vitomil Zupan: Pravljica o črnem šejku z rdečo rožo, ilustracije Damijan Stepančič (Dob pri Domžalah: Miš, 2011 - NAGRAJENA
   
   

APRIL - MESEC KNJIG IN BRANJA

2. APRIL - MEDNARODNI DAN KNJIG ZA OTROKE

Namen praznika je spodbujati mlade k branju kakovostne mladinske književnosti. 2. aprila se je rodil svetovno znani pravljičar Hans Christian Andersen, mi pa na ta dan praznujemo mednarodni dan knjig za otroke.

Hans Christian Andersen (1805-1875)

Vsako leto ena izmed nacionalnih sekcij ob 2. aprilu pripravi plakat in poslanico. Letošnjo poslanico je pripravila Mehiška sekcija IBBY. Slovenska sekcija je poskrbela za prevod in jo posredovala po vsem slovenskem prostoru. Poslanico si lahko preberete spodaj:

Nekoč je živela zgodba, ki so jo pripovedovali po vsem svetu. Pravzaprav zgodba ni bila le ena, ampak jih je bilo več in svetu so začele pripovedovati o neubogljivih deklicah in skušnjavskih volkovih, o steklenih čeveljčkih in zaljubljenih kraljevičih, o pametnih mačkih in majhnih kositrnih vojakih, o prijaznih velikanih in tovarnah čokolade. Svet so napolnile z besedami, pametjo in izjemnimi liki. Vabile so k smehu, k čudenju, k sobivanju. Osmislile so svet. In te zgodbe se vse odtlej množijo in nam tisoč in enkrat pripovedujejo: »Nekoč je živela zgodba, ki so jo pripovedovali po vsem svetu ...« Kadar zgodbe beremo, pripovedujemo ali poslušamo, urimo svojo domišljijo, skorajda kakor da bi jo vzdrževali z vajo. Nekega dne se bo katera od teh zgodb zagotovo vrnila v naše življenje in nam prinesla ustvarjalno rešitev za težavo, ki nam bo stala na poti. Z glasnim branjem, pripovedovanjem ali poslušanjem zgodb nadaljujemo tudi prastari obred, ki je igral temeljno vlogo v civilizacijski zgodovini: ustvarjal je družbo. Te zgodbe združujejo različne kulture, pretekle čase in generacije, da bi nam pripovedovale o enakosti – da smo vsi enaki: Japonci, Nemci in Mehičani; tisti iz sedemnajstega stoletja in današnji ljudje, ki beremo zgodbe na medmrežju; stari starši, starši in otroci. Zgodbe izpolnjujejo vse ljudi na enak način, ker smo– kljub ogromnim razlikam – globoko v sebi vsi junaki teh zgodb. Zgodbe so drugačne od živih organizmov, ki se rojevajo, razmnožujejo in umirajo – zgodbe prekipevajo od plodnosti in so lahko tudi nesmrtne. Zlasti tiste ljudske, ki jih je ob pripovedovanju in ponovnem zapisovanju mogoče prilagajati danim okoliščinam in razmeram. In na tak način postajamo njihovi soustvarjalci.

In nekoč je bila dežela, polna bajk, zgodb in legend, ki so se več stoletij prenašale z ustnim izročilom, pripovedovale zamisli o stvarjenju, pripovedovale o preteklosti, ponujale kulturno bogastvo, razvnemale radovednost in vabile nasmeh na obraze. V tej deželi so le redki imeli dostop do knjig. A to se je že začelo spreminjati. Danes zgodbe že dosežejo tudi najoddaljenejše kotičke moje domovine, Mehike. In ko najdejo bralce, udejanjajo svojo vlogo pri oblikovanju družbe, družine in posameznikov, ki bodo zato lažje našli srečo.

Francisco Hinojosa

VIR:

http://www.ibby.si/index.php/int-ibby/ibby-2-april/143-poslanica2012%29

SLOVENSKA SEKCIJA IBBY

Slovenska sekcija IBBY je združenje slovenskih avtorjev (književnih in likovnih ustvarjalcev ter prevajalcev) mladinske književnosti in njihovih stanovskih združenj, strokovnjakov s področja mladinske književnosti, knjižnic, založnikov, knjižničarjev in vseh drugih, ki književnost posredujejo mladim.
Aktivno deluje v Mednarodni zvezi za mladinsko književnost IBBY (International Board on Books for Young People) in sodeluje pri uresničevanju njenih programskih smotrov širjenja in zagotavljanja dostopnosti otrokom in mladini namenjenih knjig z visoko literarno in umetniško vrednostjo, spodbujanja mednarodnega in medkulturnega razumevanja s pomočjo knjige, podpore proučevanju in raziskovanju mladinske književnosti idr.

VIR:
http://www.ibby.si/index.php/slo-ibby/predstavitev